Nekatere delovne dni zaključimo z občutkom, da bi lahko naredili še marsikaj. Drugič nas že precej pred koncem delovnega časa začnejo opozarjati utrujene noge, napet vrat, boleč križ ali zmanjšana zbranost. Delo je morda podobno, človek pa se nanj ne odziva vsak dan enako. Na naše počutje in zmogljivost vplivajo številni dejavniki: koliko smo spali, kako dolgo že opravljamo določeno nalogo, kako intenzivno je bilo delo, koliko časa smo preživeli v istem položaju, ali smo imeli možnost za odmor, kakšne so bile psihične zahteve in ali smo si po prejšnjih obremenitvah sploh uspeli dovolj opomoči.

Pred leti sem pisala o bioritmu in o tem, da naše telesne, miselne in čustvene zmogljivosti niso nespremenljive. V takratnem prispevku sem posebej poudarila tudi pomen časa za obnavljanje moči. članek 14 - bioritem čustev Danes bi to osnovno misel zastavila drugače. Namesto iskanja vnaprej določenih ciklov je za zdravje pri delu veliko pomembneje razumeti dinamiko med obremenitvijo in okrevanjem. Človek namreč ni stroj, ki bi lahko ves čas deloval z enako intenzivnostjo in brez posledic.

Vsako delo zahteva določeno mero telesnega in psihičnega napora. To samo po sebi ni problem. Naše telo je ustvarjeno za gibanje in prilagajanje, človek pa zmore tudi zahtevne delovne situacije. Težave se lahko začnejo pojavljati takrat, ko je obremenitev prepogosta, predolga ali preveč enolična in med posameznimi obremenitvami ni dovolj možnosti za okrevanje. Pri tem ni pomembno samo, koliko kilogramov dvignemo ali koliko ur sedimo. Pomembni so tudi ponavljanje gibov, statični položaji, tempo dela, zahteve po stalni zbranosti, prekinitve, odgovornost in časovni pritisk.

Frizerka lahko več ur opravlja delo z dvignjenimi rokami in ponavljajočimi se gibi. Gostinec velik del izmene preživi na nogah, hodi, se obrača, sega in prenaša bremena. Avtoserviser dela v različnih, včasih zelo neugodnih položajih, voznik pa lahko več ur ostaja v sedečem položaju in mora hkrati ohranjati visoko raven pozornosti. Poklici so različni, vendar imajo nekaj skupnega: če določeni obremenitvi ne sledi dovolj spremembe ali okrevanja, se lahko začne utrujenost kopičiti.

Prav zato odmor ni izgubljeni čas. Še manj pomeni, da nekdo ni dovolj vzdržljiv ali motiviran za delo. Odmor je lahko del dobro organiziranega dela, pri čemer ni vedno nujno dolg. Pri nekaterih opravilih lahko pomaga že kratka sprememba položaja, nekaj drugačnih gibov, sprostitev rok ali ramen oziroma prehod na nalogo, ki obremenjuje druge dele telesa. Pri psihično zahtevnem delu pa je lahko pomemben trenutek, v katerem se umaknemo od neprekinjenega toka informacij in ponovno vzpostavimo zbranost.

V okviru projekta ERGOWELL je zato smiselno razmišljati ne samo o tem, kako zmanjšati obremenitev, temveč tudi o tem, kako v delovni dan vključiti možnosti za okrevanje. Pri tem ne gre zgolj za klasični odmor za malico. Pomembni so lahko menjavanje delovnih položajev, ustrezna razporeditev nalog, kratki aktivni odmori, prilagajanje delovnega mesta, uporaba pripomočkov in organizacija dela, ki zaposlenemu omogoča, da določena mišična skupina ali vrsta pozornosti ni neprekinjeno obremenjena.

Pri tem velja biti pozoren tudi na pogosto zmoto. Če je delo neustrezno organizirano ali je obremenitev previsoka, nekaj minut raztezanja težave ne bo odpravilo. Aktivni odmori in druge oblike okrevanja so koristna podpora, vendar ne smejo postati nadomestilo za ustrezno ergonomsko ureditev, varno opremo, primeren obseg dela in dobro organizacijo. Če se zaposleni po vsakem delovnem dnevu vrača domov popolnoma izčrpan, vprašanje ni samo, kako naj se bolje regenerira, temveč tudi, kaj ga pri delu iz dneva v dan tako obremenjuje.

Morda lahko zato na svoj delovni dan pogledamo nekoliko drugače. Namesto da se vprašamo samo, kaj vse moramo danes narediti, se lahko vprašamo tudi, pri katerih opravilih smo najbolj obremenjeni, kako dolgo ta obremenitev traja in kje imamo možnost za spremembo položaja, gibanja ali vrste naloge. Takšen razmislek nam lahko pokaže, da včasih ne potrebujemo manj dela, temveč predvsem pametneje razporejeno delo.

Dobro delovno okolje namreč ne zahteva, da je človek ves čas na vrhuncu svojih zmogljivosti. Upošteva, da se utrudimo, da potrebujemo spremembo in da je okrevanje sestavni del dolgoročne delovne zmožnosti. Prav v tem je tudi eno pomembnih sporočil projekta ERGOWELL: cilj ni samo opraviti današnje delo, ampak ustvarjati pogoje, v katerih bomo lahko zdravo, varno in kakovostno delali tudi jutri.