Digitalizacija spreminja način dela v skoraj vseh dejavnostih. Ne vpliva več le na pisarniška delovna mesta, temveč tudi na poklice, kjer je delo pretežno fizično, storitveno, terensko ali neposredno povezano s strankami. To zelo dobro poznajo gostinci, prevozniki, avtoserviserji in frizerji, pri katerih se digitalna orodja vse pogosteje uporabljajo za naročanje, komunikacijo s strankami, organizacijo dela, spremljanje storitev, vodenje evidenc, plačila, trženje in optimizacijo poslovanja.

Digitalizacija prinaša številne prednosti: hitrejšo organizacijo dela, boljšo komunikacijo, lažje načrtovanje urnikov, večjo preglednost poslovanja in nove možnosti za razvoj storitev. Hkrati pa odpira tudi nova tveganja za varnost in zdravje pri delu. Zaposleni so lahko izpostavljeni večji informacijski obremenjenosti, stalni dosegljivosti, časovnim pritiskom, digitalnemu nadzoru, stresu ter težavam pri usklajevanju dela in zasebnega življenja.

V projektu ErgoWell je zato pomembno opozoriti, da digitalizacija ne sme pomeniti le uvajanja novih tehnologij, temveč tudi skrb za človeka, njegovo zdravje, varnost, učinkovitost in dobro počutje pri delu.

Digitalizacija v vsakdanjem delu storitvenih dejavnosti

Pri gostincih se digitalizacija kaže v uporabi spletnih rezervacij, digitalnih naročil, aplikacij za dostavo hrane, elektronskih plačil in sistemov za razporejanje zaposlenih. Takšna orodja lahko olajšajo delo, vendar pogosto povečajo tudi hitrost dela, pričakovanja strank in pritisk na zaposlene.

Pri prevoznikih digitalna orodja omogočajo sledenje vozilom, optimizacijo poti, elektronske tahografe, digitalno komunikacijo in upravljanje naročil. Ob tem se pojavljajo izzivi, kot so dolgotrajno sedenje, utrujenost, časovni pritiski, stalna dosegljivost in občutek nadzora.

Pri avtoserviserjih digitalizacija pomeni uporabo diagnostičnih naprav, specializirane programske opreme, digitalnih servisnih zapisnikov in elektronske komunikacije s strankami. Poleg klasičnih fizičnih obremenitev se tako povečujejo tudi zahteve po digitalnih znanjih, natančnosti in hitrem prilagajanju novim tehnologijam.

Pri frizerjih pa digitalna orodja podpirajo spletno naročanje, komunikacijo s strankami, promocijo na družbenih omrežjih in vodenje terminov. Čeprav gre za izrazito praktičen poklic, digitalizacija vpliva na organizacijo dela, pričakovanja strank, tempo dela in potrebo po stalni odzivnosti.



Ergonomija ostaja ključna tudi v digitalni dobi

Ko govorimo o digitalizaciji, pogosto najprej pomislimo na računalnike, aplikacije in umetno inteligenco. Vendar pa so za številne poklice še vedno ključne fizične obremenitve: dolgotrajno stanje, ponavljajoči gibi, prisilne drže, dvigovanje bremen, delo z rokami, vibracije, hrup in delo v časovni stiski.

Gostinci so pogosto izpostavljeni dolgotrajnemu stanju, hitremu tempu dela, nošenju bremen, delu v vročini in neugodnim telesnim položajem. Prevozniki se srečujejo z dolgotrajnim sedenjem, vibracijami, obremenitvami hrbtenice in utrujenostjo. Avtoserviserji pogosto delajo v prisilnih položajih, z orodji, dvigali, težjimi deli in ponavljajočimi gibi. Frizerji pa so izpostavljeni dolgotrajnemu stanju, obremenitvam rok, ramen, vratu in hrbtenice ter ponavljajočim se gibom.

Zato je ergonomsko urejeno delovno mesto še vedno eden najpomembnejših preventivnih ukrepov. To vključuje ustrezno višino delovnih površin, primerno opremo, dobro organizacijo prostora, uporabo pripomočkov, razbremenilne odmore, izmenjavo nalog ter ozaveščanje zaposlenih o pravilnih delovnih položajih.

Psihosocialna tveganja: manj vidna, a zelo pomembna

Digitalna doba prinaša tudi manj vidna tveganja. Zaposleni se lahko soočajo s stalno dosegljivostjo, hitrimi spremembami, večopravilnostjo, povečanim nadzorom, pritiski strank in nejasno mejo med delom in prostim časom. To lahko vodi v stres, utrujenost, slabše počutje, zmanjšano motivacijo in izgorelost.

V storitvenih dejavnostih so psihosocialna tveganja še posebej pomembna, ker zaposleni pogosto delajo neposredno s strankami. Gostinci, frizerji, prevozniki in avtoserviserji morajo poleg strokovnega dela obvladovati tudi komunikacijo, pričakovanja, reklamacije, čustveno zahtevne situacije in časovne pritiske.

Zato varnost in zdravje pri delu ne pomenita le preprečevanja poškodb, temveč tudi ustvarjanje delovnega okolja, kjer so zaposleni slišani, ustrezno usposobljeni, vključeni v spremembe in podprti pri obvladovanju obremenitev.

Kaj lahko naredijo delodajalci?

Delodajalci imajo ključno vlogo pri tem, da digitalizacija ne postane dodaten vir obremenitev, temveč orodje za boljše delo. Pomembno je, da zaposlene vključujejo v uvajanje novih tehnologij, jih ustrezno usposabljajo in jasno pojasnijo, zakaj se določena orodja uporabljajo.

Prav tako je pomembno, da redno preverjajo obremenitve zaposlenih, prilagajajo organizacijo dela, omogočajo odmore, skrbijo za ergonomsko opremo in spodbujajo odprto komunikacijo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi digitalni pismenosti, saj pomanjkanje znanja pri uporabi digitalnih orodij povečuje stres in zmanjšuje občutek varnosti pri delu.

Kaj lahko naredijo zaposleni?

Tudi zaposleni imajo pomembno vlogo pri skrbi za lastno zdravje. Pomembno je, da prepoznajo znake preobremenjenosti, utrujenosti, bolečin ali stresa ter o njih pravočasno spregovorijo. Prav tako je koristno, da uporabljajo ergonomska priporočila, skrbijo za gibanje, odmore, pravilno držo in ravnovesje med delom in počitkom.

V digitalni dobi postajajo pomembne tudi nove kompetence: digitalna pismenost, prilagodljivost, komunikacija, reševanje problemov, sodelovanje in sposobnost učenja. Te kompetence zaposlenim pomagajo, da se lažje prilagajajo spremembam in pri delu ohranjajo večjo samozavest.

ErgoWell: povezovanje ergonomije, digitalizacije in dobrega počutja

Projekt ErgoWell izpostavlja, da mora biti prihodnost dela varna, zdrava, vključujoča in prilagojena človeku. To je še posebej pomembno v dejavnostih, kot so gostinstvo, prevozništvo, avtoservisna dejavnost in frizerstvo, kjer se digitalne spremembe prepletajo s fizično zahtevnim delom, neposrednim stikom s strankami in visokimi pričakovanji glede kakovosti storitev.

Digitalizacija je lahko velika priložnost, vendar le, če jo uvajamo premišljeno. Cilj ne sme biti zgolj hitrejše delo, temveč boljše delo: manj obremenitev, več varnosti, več zdravja, boljša organizacija in večje zadovoljstvo zaposlenih.

Zato je ključno, da delodajalci, zaposleni, strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu ter podporne institucije sodelujejo pri oblikovanju delovnih okolij, kjer tehnologija podpira človeka — ne obratno.