Način, kako se odzivamo na stres, ni odvisen le od okoliščin, v katerih se znajdemo, temveč od številnih medsebojno povezanih dejavnikov. Pomembno vlogo imajo osebnostne značilnosti, telesno zdravje, življenjske izkušnje, samozaupanje, kakovost spanja, socialna podpora ter strategije, ki jih posameznik uporablja pri reševanju težav.

Posebej pomemben je občutek nadzora. Ljudje, ki verjamejo, da lahko s svojim ravnanjem vplivajo na potek dogodkov, običajno doživljajo manj stresa kot tisti, ki imajo občutek, da so okoliščine popolnoma zunaj njihovega vpliva. Prav tako pomembno vlogo igra socialna podpora. Že zavedanje, da imamo ob sebi ljudi, na katere se lahko obrnemo po pomoč ali nasvet, pomembno zmanjša občutek obremenjenosti in poveča našo sposobnost spoprijemanja z izzivi.

Med dejavniki, ki pomembno vplivajo na odzivanje na stres, izstopajo tudi osebnostne značilnosti. Psihologi so že pred desetletji opazili, da imajo nekateri ljudje zelo izrazit občutek časovne nuje, visoko storilnost, močno tekmovalnost in stalno željo po dosežkih, medtem ko drugi tudi v zahtevnih okoliščinah ohranjajo več notranjega miru, potrpežljivosti in ravnovesja. Prav te razlike so spodbudile razvoj enega najbolj znanih modelov vedenjskih vzorcev – osebnosti tipa A in tipa B.

Čeprav danes vemo, da osebnosti ni mogoče preprosto razdeliti le na dve skupini in da večina ljudi izraža značilnosti obeh tipov, model še vedno predstavlja uporabno izhodišče za razumevanje, zakaj nekateri ljudje pogosteje doživljajo kronični stres, drugi pa se z enakimi obremenitvami spopadajo bistveno lažje.

Osebnost tipa A in tipa B

Koncept vedenjskega vzorca tipa A in tipa B sta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja razvila ameriška kardiologa Meyer Friedman in Ray Rosenman. Pri svojih raziskavah sta ugotovila, da se ljudje med seboj ne razlikujejo le po načinu dela, temveč tudi po tem, kako doživljajo čas, sprejemajo izzive in se odzivajo na stresne situacije.

Medtem ko so posamezniki z vedenjskim vzorcem tipa A praviloma izrazito storilnostno naravnani, tekmovalni in usmerjeni k doseganju ciljev, ljudje z vedenjskim vzorcem tipa B življenje praviloma doživljajo bolj umirjeno, so bolj potrpežljivi in lažje ohranjajo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.

Čeprav nobeden od obeh vedenjskih vzorcev ni sam po sebi boljši ali slabši, raziskave kažejo, da lahko izrazite značilnosti tipa A ob dolgotrajni izpostavljenosti obremenitvam povečajo tveganje za kronični stres, izgorelost ter nekatere bolezni, povezane s stresom. Razumevanje lastnega vedenjskega vzorca je zato prvi korak k učinkovitejšemu obvladovanju stresa in skrbi za lastno zdravje.

Kakšen je vaš vedenjski vzorec?

Vsak človek se na stres odziva nekoliko drugače. Nekateri pod pritiskom ohranijo notranji mir in premišljenost, drugi postanejo bolj tekmovalni, nepotrpežljivi ali imajo občutek, da morajo ves čas nekaj početi. Ti odzivi niso naključni, temveč odražajo naše vedenjske vzorce, osebnostne značilnosti in način, kako se spoprijemamo z vsakodnevnimi izzivi.

Vprašalnik, ki sledi, temelji na značilnostih vedenjskih vzorcev tipa A in tipa B. Njegov namen ni postaviti diagnoze ali ljudi razvrstiti v stroge kategorije, temveč spodbuditi razmislek o lastnem načinu delovanja. Večina ljudi namreč izraža značilnosti obeh tipov, vendar pri enem vedenjskem vzorcu določene lastnosti običajno prevladujejo.

Na vsako trditev odgovorite iskreno z DA ali NE, nato pa seštejte število pritrdilnih odgovorov in preverite, kateri profil vam je najbližji.


Rezultat vprašalnika ni ocena vaše osebnosti, temveč odsev vedenjskih vzorcev, ki jih najpogosteje uporabljate pri soočanju z delovnimi in življenjskimi izzivi. Noben profil ni sam po sebi boljši ali slabši od drugega – vsak prinaša določene prednosti, hkrati pa tudi tveganja, na katera je dobro biti pozoren.

Če ste dosegli več točk, to ne pomeni, da boste nujno doživeli kronični stres ali izgorelost. Pomeni pa, da imate več značilnosti vedenjskega vzorca tipa A, ki je pogosto povezan z izrazito storilnostjo, visokimi pričakovanji do sebe, občutkom časovne stiske in težjim odklopom od dela. Po drugi strani nižje število točk kaže na več značilnosti tipa B, za katerega so značilni večja umirjenost, potrpežljivost in lažje ohranjanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.

Največja vrednost tega vprašalnika ni v številu doseženih točk, temveč v spodbudi k razmisleku. Ko bolje razumemo svoj način odzivanja na stres, lažje prepoznamo lastne prednosti, pravočasno opazimo opozorilne znake preobremenjenosti in razvijemo učinkovite strategije za ohranjanje zdravja, dobrega počutja ter dolgoročne delovne uspešnosti.

Ne obstaja "dober" ali "slab" vedenjski vzorec. Osebnost tipa A pogosto vodi do izjemnih dosežkov, osebnost tipa B pa omogoča boljše ohranjanje ravnovesja. Največja prednost ni pripadnost enemu ali drugemu tipu, temveč sposobnost, da glede na okoliščine zavestno preklapljamo med storilnostjo in regeneracijo. Prav to je temelj dolgoročne uspešnosti, dobrega počutja in zdravja.

Razumevanje sebe je prvi korak k obvladovanju stresa
Stresa ni mogoče popolnoma odpraviti – lahko pa se naučimo, kako ga prepoznati, razumeti in učinkovito obvladovati. Prav zato poznavanje lastnih vedenjskih vzorcev ni namenjeno razvrščanju ljudi v različne osebnostne tipe, temveč razvijanju večje samorefleksije, psihološke odpornosti in zdravih načinov odzivanja na vsakodnevne obremenitve. Ko razumemo, kako razmišljamo, sprejemamo odločitve in se odzivamo pod pritiskom, lažje pravočasno prepoznamo svoje meje ter preprečimo, da bi kratkotrajni stres prerasel v kronično preobremenjenost ali izgorelost.

Prav to je eno od osrednjih sporočil projekta ERGOWELL. Učinkovito obvladovanje stresa ni zgolj odgovornost posameznika, temveč rezultat kakovostno oblikovanega delovnega okolja. Ergonomija zato ne pomeni le pravilno urejenega delovnega mesta, temveč tudi takšno organizacijo dela, način vodenja in organizacijsko kulturo, ki zaposlenim omogočajo občutek nadzora, primerne delovne obremenitve, dovolj časa za regeneracijo ter podporo pri soočanju z zahtevnimi situacijami.

Organizacije, ki razumejo različnost zaposlenih in spoštujejo njihove individualne načine odzivanja na stres, ustvarjajo bolj zdravo, varno in vključujoče delovno okolje. S tem ne zmanjšujejo le tveganja za stres in izgorelost, temveč krepijo tudi sodelovanje, inovativnost, delovno zmožnost in dolgoročno uspešnost.

Projekt ERGOWELL zato spodbuja kulturo, v kateri ni najuspešnejši tisti, ki zmore največ, ampak tisti, ki zna dolgoročno ohranjati ravnovesje med delovno učinkovitostjo, zdravjem in kakovostjo življenja. Resnična uspešnost ni v nenehnem preseganju lastnih meja, temveč v sposobnosti, da jih prepoznamo, spoštujemo in z odgovornim ravnanjem ustvarjamo pogoje za varno, zdravo in trajnostno delo – za posameznika, organizacijo in družbo.