Digitalne tehnologije so postale nepogrešljiv del sodobnega dela. Omogočajo hitrejšo komunikacijo, lažji dostop do informacij, učinkovitejše načrtovanje dela in večjo fleksibilnost. Hkrati pa prinašajo tudi nove izzive, ki jih pri skrbi za zdravje zaposlenih pogosto spregledamo.

Čeprav se o digitalni preobremenjenosti največ govori v povezavi s pisarniškimi poklici, se z njo vse pogosteje srečujejo tudi zaposleni v drugih dejavnostih. Tudi v avtoservisih, gostinstvu, frizerskih salonih in transportu postajajo pametni telefoni, aplikacije, elektronska komunikacija in digitalni sistemi vsakdanji del dela.

Digitalna orodja sama po sebi niso škodljiva. Težava nastane takrat, ko se meja med delom in prostim časom zabriše, ko se od zaposlenih pričakuje stalna dosegljivost ali ko količina informacij preseže naše zmožnosti učinkovitega obvladovanja.

Strokovnjaki opozarjajo, da lahko dolgotrajna digitalna preobremenjenost vodi do pojava tehnostresa – posebne oblike stresa, povezane z uporabo digitalnih tehnologij. Ta se lahko kaže kot občutek nenehne naglice, težave s koncentracijo, utrujenost, razdražljivost, motnje spanja ali zmanjšana delovna učinkovitost.

Pri avtoprevoznikih se lahko digitalne obremenitve kažejo v stalnem spremljanju navigacijskih sistemov, komunikaciji z dispečerji ter usklajevanju sprememb poti in rokov. Gostinski delavci se pogosto srečujejo z digitalnimi sistemi naročanja, rezervacij in blagajn, hkrati pa morajo ohranjati kakovosten stik z gosti. Frizerji poleg dela s strankami vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja za promocijo svojih storitev in komunikacijo s strankami tudi izven delovnega časa. Avtoserviserji pa pri svojem delu uporabljajo različne diagnostične programe, digitalna navodila in komunikacijska orodja.



Eden izmed pomembnih dejavnikov digitalnega dobrega počutja je sposobnost postavljanja meja. Kadar je mogoče, je priporočljivo, da zaposleni po zaključku delovnega časa omejijo preverjanje službenih sporočil in si zagotovijo čas za počitek ter regeneracijo. Pravica do odklopa postaja vse pomembnejša tema tudi v evropskem prostoru, saj raziskave kažejo, da nenehna dosegljivost povečuje tveganje za izgorelost.

Pomembno vlogo imajo tudi delodajalci. Organizacije lahko veliko prispevajo k zmanjševanju digitalnih obremenitev z jasnimi pravili glede komunikacije izven delovnega časa, z ustreznim uvajanjem novih tehnologij ter z zagotavljanjem usposabljanj za njihovo uporabo.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi razvoju digitalnih kompetenc zaposlenih. Nezadostno poznavanje digitalnih orodij lahko povzroča dodaten stres in zmanjšuje samozavest pri delu. To velja zlasti pri uvajanju novih tehnologij ali pri zaposlenih, ki imajo manj izkušenj z uporabo digitalnih rešitev.

Poleg organizacijskih ukrepov lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu digitalnemu počutju. Koristno je, da med delom načrtujemo krajše odmore, zmanjšujemo nepotrebne motnje in si zavestno vzamemo čas brez digitalnih naprav. Tudi kratki odmiki od zaslonov lahko izboljšajo koncentracijo in zmanjšajo občutek preobremenjenosti.

Skrb za digitalno dobro počutje je danes pomemben del promocije zdravja pri delu. Tako kot skrbimo za ergonomijo delovnega mesta, varno uporabo delovne opreme ali telesno pripravljenost zaposlenih, moramo nameniti pozornost tudi zdravemu odnosu do tehnologije.

Tehnologija nam lahko pomaga delati bolje, hitreje in učinkoviteje. Da pa bo res služila človeku in ne obratno, jo moramo uporabljati premišljeno, z ustreznimi znanji in z zavedanjem, da sta počitek in odklop pomemben del dolgoročnega zdravja in delovne sposobnosti.

Projekt ERGOWELL zato spodbuja celovit pristop k zdravju pri delu, ki poleg ergonomskih in organizacijskih dejavnikov vključuje tudi sodobne izzive delovnega okolja – med njimi tudi skrb za digitalno dobro počutje zaposlenih.