Cilj te analize je ugotoviti, ali podatki za frizerje kažejo na ponavljajoč vzorec zdravstvenih tveganj, ki izhajajo iz narave frizerskega dela. Ne gre za dokazovanje, da je vsak salon nevarno okolje, temveč za raziskovanje trendov bolniških odsotnosti, poškodb pri delu in ergonomskih obremenitev kamor spadajo frizerske in kozmetične storitve.

Raziskava OZS frizerje uvršča med prioritetne ciljne skupine za preventivne ukrepe, ker so izpostavljeni dolgotrajnemu stanju, prisilnim držam ramen, vratu in hrbta ter ponavljajočim se gibom rok in zapestij. To je pomembno izhodišče: frizerski poklic ni le ustvarjalno in storitveno delo, temveč tudi poklic, v katerem telo več ur zapored deluje v omejenih in ponavljajočih se položajih.



Številke o bolniški odsotnosti kažejo zmeren, vendar opazen porast obremenitve. Skupni delež bolniškega staleža se je povečal s 3,5 % leta 2020 na 4,7 % leta 2022, nato pa se je leta 2024 stabiliziral pri 4,3 %. Število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih se je povečalo z 52,4 leta 2020 na 104,7 leta 2022, leta 2024 pa je ostalo visoko, pri 92,3. Hkrati se je povprečno trajanje ene odsotnosti skrajšalo s 24,4 dneva leta 2020 na 16,9 dneva leta 2024.

Dejstvo je torej jasno: bolniške odsotnosti med frizerji niso nujno daljše, so pa pogostejše kot na začetku opazovanega obdobja. Interpretacija mora biti previdna. Podatki sami ne dokazujejo, da so se delovni pogoji poslabšali. Lahko kažejo tudi na boljše evidentiranje, posledice širših zdravstvenih razmer po letu 2020 ali spremembe v strukturi zaposlenih. Kljub temu pa trend opozarja na večjo zdravstveno ranljivost poklica.

Posebej pomemben je podatek o mišično-kostnih boleznih. Bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva so bile v letih 2020–2024 najpogostejši razlog bolniških odsotnosti. Njihov delež se je povečal z 0,61 % leta 2020 na 1,01 % leta 2024. To je vsebinsko najmočnejši signal analize: bolečine v vratu, ramenih, hrbtu, zapestjih in rokah niso obrobna težava, temveč osrednje poklicno tveganje frizerskega dela.

Razlike med spoloma dodatno zahtevajo pozornost. Leta 2024 je bil delež bolniškega staleža pri ženskah 4,8 %, pri moških pa 3,1 %. Ženske so imele tudi več primerov odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 107,8 proti 55,7 pri moških. Moški pa so imeli daljše povprečno trajanje ene odsotnosti: 20,0 dni proti 16,2 dneva pri ženskah. To je dejstvo, ne pa dokončna razlaga. Vzroki so lahko povezani s strukturo zaposlenih, vrsto dela, starostjo, obsegom zaposlitve ali drugimi dejavniki, ki jih sama tabela ne pojasni.

Podatki o poškodbah pri delu kažejo dodatno opozorilo. Število primerov poškodb in zastrupitev pri delu se je povečalo s 196 leta 2020 na 327 leta 2024, frekvenca poškodb na 100 zaposlenih pa z 1,14 na 1,72. Povprečno trajanje odsotnosti zaradi poškodbe se je po visokih 55,29 dneva leta 2020 znižalo, leta 2024 pa znašalo 23,29 dneva. To pomeni, da so poškodbe pogostejše, a v povprečju krajše kot leta 2020. Pri frizerjih so lahko takšna tveganja povezana z ostrim orodjem, vročimi pripomočki, zdrsi, kemikalijami in ponavljajočo obremenitvijo rok.

Anketni podatki številkam dodajo delovni vsakdan. Pri frizerjih izrazito izstopajo prisilne drže, dolgotrajno stanje, nevarne snovi, stres, ponavljajoči gibi, delo ponoči ali v izmenah ter časovni pritiski. Za tem je konkretna slika salona: frizerka, ki več ur stoji, drži roke dvignjene nad rameni, dela s škarjami, sušilnikom in barvami, hkrati pa mora ohranjati natančnost, prijaznost in tempo naročenih strank.

Sklep je uravnotežen: podatki ne kličejo po alarmizmu, jasno pa kažejo, da so frizerji izpostavljeni merljivim mišično-skeletnim in delovnim tveganjem. Rešitev ni le osebna vzdržljivost, temveč ergonomska ureditev salonov, aktivni odmori, pravilna drža, varno ravnanje s kemikalijami in sistematična preventiva.