Kakšen je pomen ergonomskih prilagoditev, kakšne so koristi za delavce in delodajalce ter kateri so praktični predlogi za avtoserviserje, avtoprevoznike, gostince in frizerje.

Prilagoditev delovnega okolja pomeni, da delo organiziramo tako, da telo ni po nepotrebnem izpostavljeno sklanjanju, dvigovanju, iztegovanju, zasukom, dolgotrajni stoji, dolgotrajnemu sedenju ali ponavljajočim se gibom. Dobro urejeno delovno okolje ne zmanjšuje samo bolečin, temveč tudi napake, utrujenost, izgubo časa in tveganje za poškodbe. Cilj ergonomije je preprost: delavec naj nalogo opravi varno, učinkovito in s čim manj nepotrebne telesne obremenitve.

Pri avtoserviserjih je treba posebno pozornost nameniti delu pod vozilom, klečanju, počepom, delu nad glavo in ročnemu premikanju težjih delov. Smiselne prilagoditve so ležalniki na kolesih za delo pod vozilom, oblazinjene podloge za klečanje, nizki ali višinsko nastavljivi delavniški stoli, vozički za orodje in magnetne posode za vijake. S tem se zmanjša pritisk na kolena, hrbet in komolce, hkrati pa se prepreči nepotrebno iskanje orodja in drobnih delov. Pri delu s platišči, menjalniki, motorji in drugimi težkimi komponentami je pomembna uporaba vozičkov, dvigal in stojal, saj ročno dvigovanje povečuje tveganje za poškodbe križa in ramen. Delavnica naj bo organizirana tako, da so pogosto uporabljena orodja na dosegu roke, poti gibanja proste, tla čista, razsvetljava dobra, delovne višine pa prilagojene nalogam.

Pri avtoprevoznikih je delovno okolje predvsem kabina vozila. Ta mora omogočati pravilen položaj sedenja, dober pregled, varno uporabo opreme in urejenost prostora. Sedež naj bo nastavljen tako, da podpira ledveni del hrbta, noge pa naj omogočajo udobno upravljanje pedal brez pretiranega iztegovanja. Telefon in navigacija morata biti varno pritrjena, kabli urejeni, prostoročna komunikacija pa naj preprečuje nepotrebno uporabo rok med vožnjo. V kabini naj bo vedno dostopna voda, priporočljivi pa so tudi opomniki za postanke. Predmeti naj ne ležijo prosto po kabini, saj lahko motijo voznika ali postanejo nevarni pri zaviranju. Pomembna prilagoditev je tudi načrtovanje poti z realnimi postanki, saj še tako dober sedež ne more nadomestiti počitka in gibanja.

Pri gostincih je treba okolje prilagoditi dolgotrajni stoji, mokrim ali mastnim tlom, prenašanju bremen, vročini in hitremu tempu dela. Na delovnih mestih, kjer zaposleni dolgo stojijo, so koristne protiutrujenostne podloge, vendar morajo biti primerne za okolje: v kuhinji odporne na vodo, olje in maščobo, pri barskih ali rezalnih postajah pa primerne za suhe ali rahlo vlažne površine. Obutev naj bo protizdrsna, stabilna in z dobrim blaženjem. Za zaboje, sode, pladnje in večje posode naj se uporabljajo vozički, saj zmanjšujejo ročno prenašanje in razbremenijo hrbet. Delovne površine naj bodo na ustrezni višini, poti med kuhinjo, skladiščem in strežbo pa naj bodo proste, nedrseče in dobro osvetljene.

Pri frizerjih je delovno okolje treba prilagoditi dolgotrajni stoji, delu z dvignjenimi rokami ter ponavljajočim gibom zapestij in ramen. Priporočljive so ergonomske talne podloge, stabilna obutev, sedlasti stolčki, lahki feni, ergonomske škarje in urejeni nosilci za orodje. Umivalniki in stoli za stranke naj omogočajo čim manj sklanjanja, delovni voziček pa naj bo postavljen tako, da frizer ne dela nepotrebnih zasukov trupa. Kable fenov, likalnikov in drugih naprav je treba urediti tako, da ne povzročajo spotikanja. Vroče naprave morajo imeti varno odlagalno mesto.

Dobro prilagojeno okolje koristi vsem. Delavci so manj utrujeni, imajo manj bolečin in lažje ohranjajo zbranost. Delodajalci pridobijo manj odsotnosti, manj poškodb, boljši delovni tok, manj napak in večjo kakovost storitev. Ergonomija zato ni strošek, ampak naložba v zdravje, varnost in učinkovitost.