Evropsko prebivalstvo se stara, kar se odraža tudi na trgu dela. Ljudje ostajamo delovno aktivni dlje kot v preteklosti, hkrati pa se povečuje delež starejših zaposlenih v številnih dejavnostih. To pomeni, da postaja vprašanje ohranjanja zdravja in delovne sposobnosti vse pomembnejše – tako za zaposlene kot za delodajalce.

Pomembno je poudariti, da staranje samo po sebi ne pomeni zmanjšane delovne uspešnosti. S starostjo posamezniki pridobivajo dragocene izkušnje, strokovno znanje, sposobnost strateškega razmišljanja in bolj celostno razumevanje delovnih procesov. Po drugi strani pa se lahko pri nekaterih zaposlenih pojavijo spremembe v telesnih in senzoričnih sposobnostih, ki jih je treba upoštevati pri organizaciji dela.

Zato je pomembno, da delovna mesta prilagajamo ljudem in ne obratno.

Delovna sposobnost ni samoumevna
Delovna sposobnost pomeni ravnovesje med zahtevami dela in posameznikovimi zmožnostmi. Ko se delo ujema z našim zdravstvenim stanjem, znanjem, motivacijo in življenjskimi okoliščinami, lažje ostajamo zdravi, zadovoljni in učinkoviti pri delu.

Na delovno sposobnost vplivajo številni dejavniki – naše zdravstveno stanje, telesna pripravljenost, delovne izkušnje, delovno okolje, organizacija dela ter možnosti za usposabljanje in razvoj.

Skrb za delovno sposobnost zato ni pomembna le v poznejših letih, temveč skozi celotno delovno življenje.

Kako se izzivi kažejo v različnih dejavnostih?
V gostinstvu zaposleni pogosto opravljajo delo v stoječem položaju, prenašajo bremena in delajo v hitrem tempu. Dolgotrajne telesne obremenitve lahko sčasoma vplivajo na zdravje mišično-skeletnega sistema.

Frizerji in frizerke se srečujejo s ponavljajočimi se gibi, prisilnimi držami in dolgotrajno stojo. Če se težave ne prepoznajo pravočasno, lahko vplivajo na kakovost življenja in nadaljnjo delovno sposobnost.

Avtoserviserji opravljajo fizično zahtevno delo, ki vključuje dvigovanje bremen, delo v neugodnih položajih ter uporabo različnih orodij in pripomočkov. Z ustreznimi ergonomskimi prilagoditvami je mogoče številne obremenitve pomembno zmanjšati.

Poklicni vozniki pa so pogosto izpostavljeni dolgotrajnemu sedenju, časovnim pritiskom in pomanjkanju gibanja. Skrb za ustrezne odmore in zdrav življenjski slog je zato še posebej pomembna.



Kaj lahko storijo delodajalci?
Ohranjanje delovne sposobnosti zaposlenih zahteva dolgoročen in premišljen pristop. Delodajalci lahko pomembno prispevajo z ustrezno organizacijo dela, prilagajanjem delovnih mest ter spodbujanjem kulture zdravja in varnosti.

Koristni ukrepi vključujejo ergonomsko ureditev delovnega okolja, uvedbo rotacije delovnih nalog, omogočanje krajših in pogostejših odmorov ter prilagoditev izmenskega dela, kadar je to mogoče.
Pomembno je tudi spodbujanje vseživljenjskega učenja. Zaposleni morajo imeti možnost razvijati nova znanja in kompetence ne glede na starost.

Kaj lahko storijo zaposleni?
Veliko lahko za ohranjanje delovne sposobnosti naredimo tudi sami. Redna telesna dejavnost, kakovosten spanec, uravnotežena prehrana in pravočasno ukrepanje ob prvih znakih zdravstvenih težav pomembno prispevajo k dolgoročnemu zdravju.

Pomembno je tudi, da opozorimo na težave pri delu in aktivno sodelujemo pri iskanju rešitev za izboljšanje delovnega okolja.

Skrb za zdravje ni nekaj, kar postane pomembno šele ob upokojitvi. Gre za vsakodnevne odločitve, ki vplivajo na našo sposobnost za delo danes in v prihodnosti.

Promocija zdravja kot naložba v prihodnost
Promocija zdravja pri delu ni omejena zgolj na organizacijo posameznih aktivnosti ali preventivnih pregledov. Predstavlja celovit pristop, ki spodbuja zdrave življenjske navade, krepi dobro počutje zaposlenih ter prispeva k ustvarjanju podpornega delovnega okolja.

Koristi takšnega pristopa se kažejo tako na ravni posameznika kot organizacije. Zaposleni so bolj zadovoljni, motivirani in zdravi, organizacije pa se soočajo z manj odsotnostmi z dela, večjo produktivnostjo in boljšim zadrževanjem zaposlenih.

Delo prilagajajmo človeku
Vsak posameznik se stara drugače. Zato starejših zaposlenih ne smemo obravnavati kot enotne skupine ali jih ocenjevati zgolj na podlagi njihove starosti.

Veliko pomembnejše je vprašanje, kako lahko delo organiziramo tako, da bo zaposlenim omogočalo ohranjanje zdravja, varnosti in delovne sposobnosti skozi celotno delovno življenje.

Prav v tem je bistvo sodobnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu – ustvarjati delovna mesta, kjer bodo lahko ljudje delali kakovostno, varno in z zadovoljstvom tudi v prihodnjih letih.