Dobro je vedeti
Digitalno dobro počutje na delovnem mestu: kako ostati povezan, ne da bi izgoreli?
Digitalno dobro počutje na delovnem mestu: kako ostati povezan, ne da bi izgoreli?
Računalniki, pametni telefoni, navigacijski sistemi, aplikacije za naročanje, družbena omrežja in različne digitalne platforme so postali nepogrešljiv del našega dela. Omogočajo hitrejšo komunikacijo, večjo fleksibilnost, lažji dostop do informacij in učinkovitejšo organizacijo dela. Hkrati pa lahko stalna povezanost prinese tudi nove obremenitve, ki vplivajo na zdravje in dobro počutje zaposlenih.
Vedno več ljudi poroča o občutku, da morajo biti dosegljivi tudi po koncu delovnega časa. Pogoste prekinitve zaradi obvestil, veliko število elektronskih sporočil, pritisk po takojšnjem odzivanju in težave pri ločevanju dela od prostega časa lahko vodijo v stres, utrujenost in dolgoročno tudi izgorelost.
Kaj pomeni digitalno dobro počutje?
Digitalno dobro počutje pomeni, da tehnologijo uporabljamo na način, ki podpira naše zdravje, odnose, produktivnost in kakovost življenja. Cilj ni popoln odklop od tehnologije, temveč iskanje zdravega ravnovesja med njenimi prednostmi in morebitnimi tveganji.
Digitalna orodja sama po sebi niso ne dobra ne slaba. Ključno je, kako jih uporabljamo in kakšna pričakovanja glede njihove uporabe obstajajo v delovnem okolju.
Zakaj je to pomembno?
Digitalizacija vpliva na vse dejavnosti – tudi na tista delovna mesta, ki jih običajno ne povezujemo s pisarniškim delom.
V gostinstvu zaposleni uporabljajo digitalne sisteme za naročanje, rezervacije in komunikacijo. Frizerji poleg dela s strankami pogosto upravljajo termine preko aplikacij ter komunicirajo s strankami tudi preko družbenih omrežij. Avtoprevozniki uporabljajo navigacijske sisteme, aplikacije za spremljanje poti in stalno komunicirajo z dispečerji. Avtoserviserji pa se pri svojem delu vse bolj zanašajo na digitalne diagnostične naprave in računalniško podprte sisteme.
Čeprav digitalna orodja olajšujejo delo, lahko hkrati povečujejo občutek časovnega pritiska in zmanjšujejo možnosti za regeneracijo.
Znaki digitalne preobremenjenosti; Bodite pozorni, če pri sebi opažate:
Vedno več ljudi poroča o občutku, da morajo biti dosegljivi tudi po koncu delovnega časa. Pogoste prekinitve zaradi obvestil, veliko število elektronskih sporočil, pritisk po takojšnjem odzivanju in težave pri ločevanju dela od prostega časa lahko vodijo v stres, utrujenost in dolgoročno tudi izgorelost.
Kaj pomeni digitalno dobro počutje?
Digitalno dobro počutje pomeni, da tehnologijo uporabljamo na način, ki podpira naše zdravje, odnose, produktivnost in kakovost življenja. Cilj ni popoln odklop od tehnologije, temveč iskanje zdravega ravnovesja med njenimi prednostmi in morebitnimi tveganji.
Digitalna orodja sama po sebi niso ne dobra ne slaba. Ključno je, kako jih uporabljamo in kakšna pričakovanja glede njihove uporabe obstajajo v delovnem okolju.
Zakaj je to pomembno?
Digitalizacija vpliva na vse dejavnosti – tudi na tista delovna mesta, ki jih običajno ne povezujemo s pisarniškim delom.
V gostinstvu zaposleni uporabljajo digitalne sisteme za naročanje, rezervacije in komunikacijo. Frizerji poleg dela s strankami pogosto upravljajo termine preko aplikacij ter komunicirajo s strankami tudi preko družbenih omrežij. Avtoprevozniki uporabljajo navigacijske sisteme, aplikacije za spremljanje poti in stalno komunicirajo z dispečerji. Avtoserviserji pa se pri svojem delu vse bolj zanašajo na digitalne diagnostične naprave in računalniško podprte sisteme.
Čeprav digitalna orodja olajšujejo delo, lahko hkrati povečujejo občutek časovnega pritiska in zmanjšujejo možnosti za regeneracijo.
Znaki digitalne preobremenjenosti; Bodite pozorni, če pri sebi opažate:
- težave z odklopom od dela po koncu delovnika,
- občutek, da morate takoj odgovoriti na vsako sporočilo,
- utrujenost zaradi dolgotrajnega dela za zaslonom,
- težave s koncentracijo,
- motnje spanja,
- povečano razdražljivost,
- občutek preobremenjenosti zaradi količine informacij,
- zmanjšano zadovoljstvo pri delu.
Če se ti znaki pojavljajo pogosto, je smiselno razmisliti o spremembah vsakodnevnih navad in organizacije dela. Kaj lahko storite sami? Majhne spremembe lahko pomembno vplivajo na vaše digitalno dobro počutje. Koristne navade vključujejo:
- določitev časa, ko ne preverjate službene elektronske pošte,
- izklop nepotrebnih obvestil,
- načrtovanje krajših odmorov med delom,
- osredotočanje na eno nalogo naenkrat namesto stalne večopravilnosti,
- omejevanje uporabe digitalnih naprav pred spanjem,
- načrtovanje časa za gibanje, družino in sprostitev.
Pomembno je tudi, da se zavedamo svoje pravice do počitka. Obdobja brez digitalnih motenj niso izguba časa, temveč pomemben del skrbi za zdravje in delovno učinkovitost.
Kako lahko pomagajo delodajalci?
Digitalno dobro počutje ni zgolj odgovornost posameznika. Pomembno vlogo imajo tudi organizacije in vodje. Delodajalci lahko prispevajo k bolj zdravemu digitalnemu delovnemu okolju z:
Kako lahko pomagajo delodajalci?
Digitalno dobro počutje ni zgolj odgovornost posameznika. Pomembno vlogo imajo tudi organizacije in vodje. Delodajalci lahko prispevajo k bolj zdravemu digitalnemu delovnemu okolju z:
- jasnimi pravili glede komunikacije izven delovnega časa,
- spoštovanjem pravice do odklopa,
- spodbujanjem rednih odmorov,
- zagotavljanjem ergonomskih delovnih pogojev,
- usposabljanji za uporabo novih digitalnih orodij,
- odprtim pogovorom o stresu, duševnem zdravju in obremenitvah zaposlenih.
Takšni ukrepi ne koristijo le zaposlenim, temveč prispevajo tudi k večji zavzetosti, boljšim medosebnim odnosom in manjši verjetnosti za odsotnosti z dela.
Posebna pozornost starejšim zaposlenim
Hitre tehnološke spremembe lahko predstavljajo izziv predvsem za starejše zaposlene. To ne pomeni, da se starejši zaposleni težje prilagajajo spremembam, temveč da pogosto potrebujejo več podpore in ustrezno prilagojena usposabljanja.
Njihove izkušnje, strokovno znanje in razumevanje delovnih procesov predstavljajo veliko vrednost za organizacijo. Zato je pomembno, da imajo vsi zaposleni možnost razvijanja digitalnih kompetenc ter dostop do pomoči pri uvajanju novih tehnologij.
Tehnologija naj podpira človeka
Digitalna orodja lahko pomembno izboljšajo naše delo in vsakdanje življenje. Vendar pa moramo poskrbeti, da bodo služila človeku in ne obratno.
Digitalno dobro počutje pomeni odgovorno uporabo tehnologije, postavljanje zdravih meja ter ustvarjanje delovnega okolja, ki podpira tako produktivnost kot dobrobit zaposlenih.
Poskrbite zase – tudi v digitalnem svetu. Majhne spremembe danes lahko pomembno vplivajo na vaše zdravje, zadovoljstvo pri delu in kakovost življenja v prihodnosti.
Posebna pozornost starejšim zaposlenim
Hitre tehnološke spremembe lahko predstavljajo izziv predvsem za starejše zaposlene. To ne pomeni, da se starejši zaposleni težje prilagajajo spremembam, temveč da pogosto potrebujejo več podpore in ustrezno prilagojena usposabljanja.
Njihove izkušnje, strokovno znanje in razumevanje delovnih procesov predstavljajo veliko vrednost za organizacijo. Zato je pomembno, da imajo vsi zaposleni možnost razvijanja digitalnih kompetenc ter dostop do pomoči pri uvajanju novih tehnologij.
Tehnologija naj podpira človeka
Digitalna orodja lahko pomembno izboljšajo naše delo in vsakdanje življenje. Vendar pa moramo poskrbeti, da bodo služila človeku in ne obratno.
Digitalno dobro počutje pomeni odgovorno uporabo tehnologije, postavljanje zdravih meja ter ustvarjanje delovnega okolja, ki podpira tako produktivnost kot dobrobit zaposlenih.
Poskrbite zase – tudi v digitalnem svetu. Majhne spremembe danes lahko pomembno vplivajo na vaše zdravje, zadovoljstvo pri delu in kakovost življenja v prihodnosti.
