Objavljeno: 10. 09. 2026
Avtor: Ergowell
U.Z. 4.8.2026 – ČLANEK JE BIL OBJAVLJEN V REVIJI OBRTNIK PODJETNIK (SEPTEMBER 2026)
Rezultati ergonomskih ocen med avtoprevozniki kažejo, da največjih tveganj ne povzročajo posamezne tehnične pomanjkljivosti, temveč preplet dolgih delovnikov, časovnih pritiskov, nezadostne regeneracije in dolgotrajnih ergonomskih obremenitev.
ERGOWELL – od odpravljanja posledic k preprečevanju tveganj
Dolgotrajno sedenje, prisilna drža, ponavljajoči se gibi, fizične obremenitve in delo pod pritiskom pogosto pustijo posledice, ki se razvijajo postopoma. Najprej se pojavijo bolečine v hrbtu, napetost v ramenih, utrujene noge ali slabše počutje, sčasoma pa lahko težave vplivajo tudi na delovno sposobnost in bolniško odsotnost.
Na te izzive odgovarja projekt ERGOWELL, ki ga izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta je razviti celovit program za zdravje, ergonomijo in dobro počutje zaposlenih v obrtnih dejavnostih in malih podjetjih. Posebna pozornost je namenjena štirim dejavnostim: avtoprevozništvu, avtoserviserstvu, gostinstvu in frizerstvu.
Projekt spodbuja prehod od odzivanja na že nastale zdravstvene težave k njihovemu pravočasnemu preprečevanju. Med njegovimi dejavnostmi so usposabljanja in delavnice, ergonomsko prilagajanje delovnih mest, aktivni odmori, raztezne vaje, gradiva za promocijo zdravja, digitalna orodja, video in interaktivne vsebine ter pilotna uporaba nosljivih tehnologij za spremljanje gibanja, spanja in stresa. Pomemben del projekta je tudi podpora delodajalcem pri zgodnjem prepoznavanju tveganj in ustvarjanju preventivne kulture dela. Projekt je sofinanciran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru javnega razpisa za obdobje 2026–2027. Več informacij je objavljenih na spletni strani projekta ERGOWELL.
Kaj kažejo ocene med avtoprevozniki?
Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za avtoprevoznike temelji na samoocenah 47 voznikov. Med njimi je bilo največ voznikov tovornjakov oziroma vlačilcev s polpriklopnikom, pomemben del vzorca pa so sestavljali tudi vozniki solo tovornjakov, avtobusov in vozil s posebnimi nadgradnjami. Največ vprašanih je opravljalo medkrajevne ali mednarodne prevoze.
Rezultati kažejo, da je delovno okolje voznikov na tehnični ravni večinoma razmeroma dobro urejeno. Fizikalna in kemična tveganja, kot so hrup, temperatura, prezračevanje, izpušni plini ter stik z gorivi in olji, v povprečju niso bila ocenjena kot izrazito visoka. Kljub temu so izkušnje voznikov različne, zato za posamezne skupine ostajajo pomembni zlasti vibracije, bleščanje ter občasna izpostavljenost izpušnim plinom. Najpomembnejše ugotovitve poročila pa se nanašajo na organizacijo dela, psihosocialne obremenitve in ergonomijo.
Dolgi dnevi in veliko časa za volanom
Le 10,6 odstotka sodelujočih je navedlo, da njihov povprečni delovni dan traja največ osem ur. Pri 44,7 odstotka traja od osem do deset ur, pri 38,3 odstotka od deset do dvanajst ur, 6,4 odstotka vprašanih pa dela več kot dvanajst ur dnevno. To pomeni, da povprečni delovnik skoraj devetih od desetih sodelujočih presega osem ur.
Več kot polovica voznikov, 55,3 odstotka, za volanom preživi od šest do devet ur dnevno, dodatnih 6,4 odstotka pa več kot devet ur. Četrtina vprašanih nočno delo opravlja najmanj enkrat tedensko. Takšna kombinacija dolgih delovnikov, dolgotrajne vožnje in nočnega dela ustvarja pogoje za postopno kopičenje utrujenosti, zmanjšanje pozornosti in počasnejše odzivanje.
Večina voznikov sicer poroča, da se utrujenost med vožnjo pojavlja redko. Toda tudi razmeroma majhen delež voznikov, ki utrujenost občuti pogosto, pomeni pomembno varnostno opozorilo. Pri cestnem prometu lahko že trenutek zmanjšane zbranosti povzroči resne posledice.
Časovni pritisk kot skriti dejavnik tveganja
Med psihosocialnimi dejavniki najbolj izstopa stres zaradi urnikov, zamud ter zahtev strank ali potnikov. Polovica vprašanih je ta stres ocenila kot najmanj zmeren. Pomembna sta tudi počutje po delu, ki se lahko kaže kot izčrpanost, razdražljivost ali težave s spanjem, ter občutek, koliko lahko voznik vpliva na tempo dela in realnost postavljenih rokov.
Psihosocialna tveganja niso nujno najbolj vidna ali najpogostejša, vendar lahko okrepijo številna druga tveganja. Voznik, ki je hkrati utrujen, pod časovnim pritiskom in soočen z nepredvidljivim urnikom, se težje odloča varno. Časovna stiska lahko vodi v hitrejšo vožnjo, tvegano prehitevanje, skrajševanje postankov ali odstopanje od drugih varnostnih postopkov.
Skoraj petina sodelujočih je navedla, da jih časovni pritiski pogosto ali zelo pogosto vodijo v tvegane odločitve. Poročilo opozarja tudi na uporabo telefona med vožnjo, vključno s prostoročnim telefoniranjem. Telefon pogosto ali zelo pogosto uporablja 12,8 odstotka vprašanih, občasno pa še 23,4 odstotka.
Odmor ni samo izpolnjena formalnost
Odmori in počitki so pomemben del varnega delovnega procesa, saj vozniku omogočajo telesno in duševno regeneracijo. Rezultati kažejo, da so počitki praviloma formalno urejeni, vendar njihova dejanska kakovost ni vedno zagotovljena. Težave lahko povzročajo spreminjajoči se razporedi, podaljševanje dela, časovni pritiski in omejen dostop do ustreznih počivališč.
Odmor, ki je prekratek ali vozniku ne omogoča, da bi izstopil iz vozila, se sprehodil in razgibal, ne doseže svojega namena. Ključnega pomena zato ni samo število odmorov, temveč tudi to, ali so dejansko izvedeni, dovolj dolgi in kakovostni.
Bolečine in otrdelost kot opozorilni znak
Ergonomske obremenitve so pri voznikih stalno prisotne. Med najbolj izpostavljenimi težavami so bolečine ali otrdelost v križu, vratu in ramenih, dolgotrajno sedenje brez prekinitve ter fizične obremenitve pri pritrjevanju tovora, delu s prtljago, verigami, rampami ali pokrovi.
Čeprav je 80,9 odstotka sodelujočih navedlo, da v zadnjih dvanajstih mesecih zaradi mišično-kostnih obolenj niso bili odsotni z dela, to še ne pomeni, da težav ni. Bolečine in otrdelost se lahko razvijajo postopoma, zaposleni pa jih pogosto sprejmejo kot običajen del svojega poklica. Prav zato je pomembno ukrepati, še preden težave privedejo do kroničnega obolenja ali zmanjšane delovne sposobnosti.
Med koristnimi ukrepi so pravilna nastavitev sedeža in ledvene opore, redno spreminjanje položaja, aktivni odmori, kratke raztezne vaje ter varen način vstopanja in izstopanja iz vozila. Pri ročnem delu je treba pozornost nameniti pravilnim tehnikam rokovanja z bremeni in uporabi ustreznih pripomočkov.
Pravila obstajajo, pomembno pa je njihovo izvajanje
Rezultati na področju formalne varnosti so spodbudni. Za varno vožnjo in ravnanje v prometnih nesrečah oziroma drugih izrednih situacijah je bilo v zadnjih dveh letih usposobljenih 80,9 odstotka sodelujočih. Kar 91,5 odstotka jih je navedlo, da so usposobljeni za pravilno pritrjevanje tovora oziroma varno delo s potniki. Enak delež je potrdil razpoložljivost in uporabo osebne varovalne opreme ter poročanje o nevarnostih in okvarah s pravočasnim ukrepanjem.
Kljub temu poročilo opozarja na razkorak med formalno urejenostjo sistema ter njegovo vsakodnevno uporabo. Usposabljanje, predpisani odmori in razpoložljiva varovalna oprema lahko prispevajo k večji varnosti le, če jih je v realnih delovnih razmerah mogoče dosledno uporabljati.
Največji učinek lahko dosežemo z boljšo organizacijo
Osrednje sporočilo poročila je, da največjega tveganja ne predstavlja en sam dejavnik, temveč njihov kumulativni učinek. Dolgotrajno sedenje postane nevarnejše v kombinaciji z vibracijami in pomanjkanjem aktivnih odmorov. Časovni pritisk ima večji vpliv, kadar je voznik že utrujen. Formalno ustrezen varnostni sistem pa izgubi učinkovitost, če organizacija dela ne omogoča njegovega izvajanja.
Izboljšave zato niso odvisne samo od novih pravil ali dodatne opreme. Pomembnejši so realistično načrtovanje voženj, predvidljivejši urniki, zmanjševanje časovnih pritiskov, kakovostni odmori, prilagajanje delovnega mesta posameznemu vozniku, spodbujanje gibanja ter varnostna kultura, v kateri je zdravje zaposlenih enakovredno drugim poslovnim ciljem.
Celotno Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za avtoprevoznike je objavljeno med rezultati projekta ERGOWELL. Bralce vabimo, da si na spletni strani ergowell.obrt.si ogledajo tudi druga poročila in rezultate projekta ter številne članke, videovsebine, praktične napotke in informacije o zdravju, ergonomiji, varnosti in dobrem počutju pri delu.
Rezultati ergonomskih ocen med avtoprevozniki kažejo, da največjih tveganj ne povzročajo posamezne tehnične pomanjkljivosti, temveč preplet dolgih delovnikov, časovnih pritiskov, nezadostne regeneracije in dolgotrajnih ergonomskih obremenitev.
ERGOWELL – od odpravljanja posledic k preprečevanju tveganj
Dolgotrajno sedenje, prisilna drža, ponavljajoči se gibi, fizične obremenitve in delo pod pritiskom pogosto pustijo posledice, ki se razvijajo postopoma. Najprej se pojavijo bolečine v hrbtu, napetost v ramenih, utrujene noge ali slabše počutje, sčasoma pa lahko težave vplivajo tudi na delovno sposobnost in bolniško odsotnost.
Na te izzive odgovarja projekt ERGOWELL, ki ga izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta je razviti celovit program za zdravje, ergonomijo in dobro počutje zaposlenih v obrtnih dejavnostih in malih podjetjih. Posebna pozornost je namenjena štirim dejavnostim: avtoprevozništvu, avtoserviserstvu, gostinstvu in frizerstvu.
Projekt spodbuja prehod od odzivanja na že nastale zdravstvene težave k njihovemu pravočasnemu preprečevanju. Med njegovimi dejavnostmi so usposabljanja in delavnice, ergonomsko prilagajanje delovnih mest, aktivni odmori, raztezne vaje, gradiva za promocijo zdravja, digitalna orodja, video in interaktivne vsebine ter pilotna uporaba nosljivih tehnologij za spremljanje gibanja, spanja in stresa. Pomemben del projekta je tudi podpora delodajalcem pri zgodnjem prepoznavanju tveganj in ustvarjanju preventivne kulture dela. Projekt je sofinanciran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru javnega razpisa za obdobje 2026–2027. Več informacij je objavljenih na spletni strani projekta ERGOWELL.
Kaj kažejo ocene med avtoprevozniki?
Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za avtoprevoznike temelji na samoocenah 47 voznikov. Med njimi je bilo največ voznikov tovornjakov oziroma vlačilcev s polpriklopnikom, pomemben del vzorca pa so sestavljali tudi vozniki solo tovornjakov, avtobusov in vozil s posebnimi nadgradnjami. Največ vprašanih je opravljalo medkrajevne ali mednarodne prevoze.
Rezultati kažejo, da je delovno okolje voznikov na tehnični ravni večinoma razmeroma dobro urejeno. Fizikalna in kemična tveganja, kot so hrup, temperatura, prezračevanje, izpušni plini ter stik z gorivi in olji, v povprečju niso bila ocenjena kot izrazito visoka. Kljub temu so izkušnje voznikov različne, zato za posamezne skupine ostajajo pomembni zlasti vibracije, bleščanje ter občasna izpostavljenost izpušnim plinom. Najpomembnejše ugotovitve poročila pa se nanašajo na organizacijo dela, psihosocialne obremenitve in ergonomijo.
Dolgi dnevi in veliko časa za volanom
Le 10,6 odstotka sodelujočih je navedlo, da njihov povprečni delovni dan traja največ osem ur. Pri 44,7 odstotka traja od osem do deset ur, pri 38,3 odstotka od deset do dvanajst ur, 6,4 odstotka vprašanih pa dela več kot dvanajst ur dnevno. To pomeni, da povprečni delovnik skoraj devetih od desetih sodelujočih presega osem ur.
Več kot polovica voznikov, 55,3 odstotka, za volanom preživi od šest do devet ur dnevno, dodatnih 6,4 odstotka pa več kot devet ur. Četrtina vprašanih nočno delo opravlja najmanj enkrat tedensko. Takšna kombinacija dolgih delovnikov, dolgotrajne vožnje in nočnega dela ustvarja pogoje za postopno kopičenje utrujenosti, zmanjšanje pozornosti in počasnejše odzivanje.
Večina voznikov sicer poroča, da se utrujenost med vožnjo pojavlja redko. Toda tudi razmeroma majhen delež voznikov, ki utrujenost občuti pogosto, pomeni pomembno varnostno opozorilo. Pri cestnem prometu lahko že trenutek zmanjšane zbranosti povzroči resne posledice.
Časovni pritisk kot skriti dejavnik tveganja
Med psihosocialnimi dejavniki najbolj izstopa stres zaradi urnikov, zamud ter zahtev strank ali potnikov. Polovica vprašanih je ta stres ocenila kot najmanj zmeren. Pomembna sta tudi počutje po delu, ki se lahko kaže kot izčrpanost, razdražljivost ali težave s spanjem, ter občutek, koliko lahko voznik vpliva na tempo dela in realnost postavljenih rokov.
Psihosocialna tveganja niso nujno najbolj vidna ali najpogostejša, vendar lahko okrepijo številna druga tveganja. Voznik, ki je hkrati utrujen, pod časovnim pritiskom in soočen z nepredvidljivim urnikom, se težje odloča varno. Časovna stiska lahko vodi v hitrejšo vožnjo, tvegano prehitevanje, skrajševanje postankov ali odstopanje od drugih varnostnih postopkov.
Skoraj petina sodelujočih je navedla, da jih časovni pritiski pogosto ali zelo pogosto vodijo v tvegane odločitve. Poročilo opozarja tudi na uporabo telefona med vožnjo, vključno s prostoročnim telefoniranjem. Telefon pogosto ali zelo pogosto uporablja 12,8 odstotka vprašanih, občasno pa še 23,4 odstotka.
Odmor ni samo izpolnjena formalnost
Odmori in počitki so pomemben del varnega delovnega procesa, saj vozniku omogočajo telesno in duševno regeneracijo. Rezultati kažejo, da so počitki praviloma formalno urejeni, vendar njihova dejanska kakovost ni vedno zagotovljena. Težave lahko povzročajo spreminjajoči se razporedi, podaljševanje dela, časovni pritiski in omejen dostop do ustreznih počivališč.
Odmor, ki je prekratek ali vozniku ne omogoča, da bi izstopil iz vozila, se sprehodil in razgibal, ne doseže svojega namena. Ključnega pomena zato ni samo število odmorov, temveč tudi to, ali so dejansko izvedeni, dovolj dolgi in kakovostni.
Bolečine in otrdelost kot opozorilni znak
Ergonomske obremenitve so pri voznikih stalno prisotne. Med najbolj izpostavljenimi težavami so bolečine ali otrdelost v križu, vratu in ramenih, dolgotrajno sedenje brez prekinitve ter fizične obremenitve pri pritrjevanju tovora, delu s prtljago, verigami, rampami ali pokrovi.
Čeprav je 80,9 odstotka sodelujočih navedlo, da v zadnjih dvanajstih mesecih zaradi mišično-kostnih obolenj niso bili odsotni z dela, to še ne pomeni, da težav ni. Bolečine in otrdelost se lahko razvijajo postopoma, zaposleni pa jih pogosto sprejmejo kot običajen del svojega poklica. Prav zato je pomembno ukrepati, še preden težave privedejo do kroničnega obolenja ali zmanjšane delovne sposobnosti.
Med koristnimi ukrepi so pravilna nastavitev sedeža in ledvene opore, redno spreminjanje položaja, aktivni odmori, kratke raztezne vaje ter varen način vstopanja in izstopanja iz vozila. Pri ročnem delu je treba pozornost nameniti pravilnim tehnikam rokovanja z bremeni in uporabi ustreznih pripomočkov.
Pravila obstajajo, pomembno pa je njihovo izvajanje
Rezultati na področju formalne varnosti so spodbudni. Za varno vožnjo in ravnanje v prometnih nesrečah oziroma drugih izrednih situacijah je bilo v zadnjih dveh letih usposobljenih 80,9 odstotka sodelujočih. Kar 91,5 odstotka jih je navedlo, da so usposobljeni za pravilno pritrjevanje tovora oziroma varno delo s potniki. Enak delež je potrdil razpoložljivost in uporabo osebne varovalne opreme ter poročanje o nevarnostih in okvarah s pravočasnim ukrepanjem.
Kljub temu poročilo opozarja na razkorak med formalno urejenostjo sistema ter njegovo vsakodnevno uporabo. Usposabljanje, predpisani odmori in razpoložljiva varovalna oprema lahko prispevajo k večji varnosti le, če jih je v realnih delovnih razmerah mogoče dosledno uporabljati.
Največji učinek lahko dosežemo z boljšo organizacijo
Osrednje sporočilo poročila je, da največjega tveganja ne predstavlja en sam dejavnik, temveč njihov kumulativni učinek. Dolgotrajno sedenje postane nevarnejše v kombinaciji z vibracijami in pomanjkanjem aktivnih odmorov. Časovni pritisk ima večji vpliv, kadar je voznik že utrujen. Formalno ustrezen varnostni sistem pa izgubi učinkovitost, če organizacija dela ne omogoča njegovega izvajanja.
Izboljšave zato niso odvisne samo od novih pravil ali dodatne opreme. Pomembnejši so realistično načrtovanje voženj, predvidljivejši urniki, zmanjševanje časovnih pritiskov, kakovostni odmori, prilagajanje delovnega mesta posameznemu vozniku, spodbujanje gibanja ter varnostna kultura, v kateri je zdravje zaposlenih enakovredno drugim poslovnim ciljem.
Celotno Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za avtoprevoznike je objavljeno med rezultati projekta ERGOWELL. Bralce vabimo, da si na spletni strani ergowell.obrt.si ogledajo tudi druga poročila in rezultate projekta ter številne članke, videovsebine, praktične napotke in informacije o zdravju, ergonomiji, varnosti in dobrem počutju pri delu.
