Objavljeno: 14. 10. 2026
Avtor: Ergowell
U.Z. 10.9.2026 – ČLANEK JE BIL OBJAVLJEN V REVIJI OBRTNIK PODJETNIK (OKTOBER 2026)
Rezultati ergonomskih ocen v gostinstvu kažejo, da največjih tveganj za zdravje zaposlenih ne predstavlja en sam dejavnik, temveč preplet dolgotrajnega stanja, ponavljajočih se gibov, fizičnih obremenitev, hitrega delovnega tempa in časovnih pritiskov. K temu se pridružujejo še zdrsi, ureznine, opekline ter izpostavljenost vročini in čistilnim sredstvom.
ERGOWELL – od odpravljanja posledic k preprečevanju tveganj
Bolečine v križu in nogah, utrujenost, napetost v ramenih ali zapestjih so pri fizično zahtevnem delu pogosto prvi znaki, da so obremenitve prevelike ali trajajo predolgo. Če jih spregledamo, lahko postopoma vplivajo na zdravje zaposlenih, njihovo delovno sposobnost in tudi kakovost opravljenega dela.
Na te izzive odgovarja projekt ERGOWELL, ki ga izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta je razviti celovit program za zdravje, ergonomijo in dobro počutje zaposlenih v obrtnih dejavnostih in malih podjetjih. Posebna pozornost je namenjena štirim dejavnostim: avtoprevozništvu, avtoserviserstvu, gostinstvu in frizerstvu.
Projekt spodbuja prehod od odzivanja na že nastale zdravstvene težave k njihovemu pravočasnemu preprečevanju. Med njegovimi dejavnostmi so usposabljanja in delavnice, ergonomsko prilagajanje delovnih mest, aktivni odmori, raztezne vaje, gradiva za promocijo zdravja, digitalna orodja, video in interaktivne vsebine ter pilotna uporaba nosljivih tehnologij za spremljanje gibanja, spanja in stresa. Pomemben del projekta je tudi podpora delodajalcem pri zgodnjem prepoznavanju tveganj in ustvarjanju preventivne kulture dela. Projekt je sofinanciran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru javnega razpisa za obdobje 2026–2027. Več informacij je objavljenih na spletni strani projekta ERGOWELL.
Kaj kažejo ergonomske ocene v gostinstvu?
Gostinstvo je ena najbolj dinamičnih in fizično zahtevnih dejavnosti. Zaposleni so pri svojem delu izpostavljeni zelo različnim obremenitvam: veliko časa preživijo na nogah, pogosto hodijo, prenašajo bremena, izvajajo ponavljajoče se gibe in delajo v prisilnih telesnih držah. Hkrati so izpostavljeni vročini, pari, ostrim predmetom, mokrim tlom in čistilnim sredstvom.
Toda fizične obremenitve so le del zgodbe. Delo v gostinstvu pogosto zaznamujejo tudi hiter tempo, časovni pritiski, izmensko delo, sezonska nihanja ter neposreden stik z gosti. Ergonomske ocene zato potrjujejo, da je treba na varnost in zdravje zaposlenih gledati celovito.
Ko večino delovnika preživimo na nogah
Med najpomembnejšimi obremenitvami zaposlenih v gostinstvu so dolgotrajno stanje, pogosta hoja, ponavljajoči se gibi rok ter ročno prenašanje bremen. Temu se pridružujejo prisilne telesne drže, ki so lahko posledica višine delovnih površin, razporeditve opreme ali narave posameznega opravila.
Posamezna obremenitev sama po sebi morda še ne povzroča večjih težav. Te nastanejo predvsem takrat, ko se isti gibi in položaji ponavljajo več ur, dan za dnem, možnosti za počitek in spremembo položaja pa je malo.
Visoka intenzivnost dela in časovni pritiski tveganje še povečujejo. Posledice se lahko kažejo v mišično-kostnih težavah, utrujenosti in zmanjšani zbranosti.
Časovni pritisk je prav tako del ergonomije
Ko govorimo o ergonomiji v gostinstvu, ne smemo razmišljati samo o višini delovnega pulta ali pravilnem dvigovanju bremen. Pomembno vlogo ima tudi način organizacije dela.
Hiter delovni tempo, časovni pritiski, izmensko delo in stik z zahtevnimi strankami predstavljajo pomembne organizacijske in psihosocialne obremenitve. V času največje obremenitve lokala se lahko hkrati povečajo fizični napori, hitrost gibanja in potreba po opravljanju več nalog naenkrat.
Prav kombinacija različnih dejavnikov je tista, na katero je treba biti najbolj pozoren. Utrujen zaposleni pod časovnim pritiskom je lahko manj zbran, s tem pa se lahko poveča tudi možnost napak in poškodb.
Zdrsi, ureznine in opekline ostajajo pomembna tveganja
Vsakodnevna opravila v kuhinji, strežbi in drugih delih gostinskega obrata prinašajo tudi vrsto neposrednih nevarnosti. Med pomembnejšimi so zdrsi na mokrih tleh, ureznine pri delu z noži in drugo ostro opremo ter opekline zaradi vroče opreme, površin in hrane.
Prisotna so tudi fizikalna tveganja zaradi vročine, pare in hrupa, kemična tveganja zaradi uporabe čistilnih in dezinfekcijskih sredstev ter biološka tveganja, povezana z rokovanjem z živili.
V praksi zato pogosto največ pomenijo prav preprosti in dosledno izvedeni ukrepi: urejeno delovno mesto, hitro odstranjevanje razlitih tekočin, primerna protizdrsna obutev, varno ravnanje z noži in opremo, uporaba ustrezne osebne varovalne opreme ter upoštevanje higienskih postopkov.
Odmor naj bo priložnost za razbremenitev
Pri delu, ki zahteva večurno stanje, hojo in ponavljanje podobnih gibov, je pomembno telesu omogočiti tudi spremembo položaja. Kratki aktivni odmori lahko zaposlenim pomagajo razbremeniti mišice in sklepe.
Pomembno je tudi pravilno dvigovanje in prenašanje bremen ter prilagajanje delovnega položaja posameznemu opravilu. Če zaposleni večino delovnega dne opravlja enake naloge, je smiselno, kjer je to mogoče, razmisliti tudi o rotaciji nalog.
Ergonomija tako ni nujno povezana z velikimi investicijami. Pogosto lahko veliko dosežemo že z drugačno organizacijo dela, boljšo razporeditvijo opreme, primernimi delovnimi pripomočki in ozaveščenostjo zaposlenih. Priporočila iz ergonomskih ocen posebej poudarjajo pravilne tehnike dvigovanja in prenašanja bremen, prilagajanje delovnih položajev ter kratke aktivne odmore.
Veliko lahko naredijo tudi delodajalci
Delodajalec lahko tveganja pomembno zmanjša z izboljšanjem ergonomije delovnih mest, izbiro ustrezne delovne opreme ter organizacijo dela, ki zaposlenim omogoča zadostne odmore in, kjer je mogoče, rotacijo nalog.
Pomembna so tudi redna usposabljanja s področja ergonomije, varnega ravnanja z opremo, preprečevanja zdrsov ter pravilnega rokovanja s kemikalijami.
Posebno pozornost je smiselno nameniti kadrovskemu načrtovanju in zmanjševanju nepotrebnih časovnih pritiskov. Varnostni ukrepi imajo namreč pravi učinek le, če organizacija dela zaposlenim omogoča, da jih v praksi tudi izvajajo.
Največji učinek dosežemo s kombinacijo ukrepov
Glavno sporočilo ergonomskih ocen je jasno: tudi v gostinstvu največjega tveganja praviloma ne predstavlja en sam dejavnik, temveč njihova kombinacija.
Dolgotrajno stanje je bolj obremenjujoče, če ga spremljajo ponavljajoči se gibi in malo možnosti za počitek. Dvigovanje in prenašanje bremen je zahtevnejše, ko je zaposleni že utrujen. Možnost zdrsa, ureznine ali druge poškodbe pa se lahko poveča, kadar se zaradi polnega lokala in časovnega pritiska delo opravlja prehitro.
Zato izboljšanje varnosti in zdravja pri delu ne pomeni zgolj nakupa boljše opreme ali uvedbe dodatnega pravila. Potreben je usklajen pristop, ki povezuje ergonomsko urejena delovna mesta, dobro organizacijo dela, ustrezno opremo, usposobljene zaposlene in kulturo, v kateri imata zdravje in dobro počutje zaposlenih pomembno mesto.
Takšen pristop ne prispeva le k zmanjševanju poškodb in bolniških odsotnosti. Rezultati projekta ERGOWELL poudarjajo tudi povezavo z večjim zadovoljstvom zaposlenih, višjo kakovostjo storitev in dolgoročno uspešnostjo gostinskih organizacij.
Celotno Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za gostince je objavljeno med rezultati projekta ERGOWELL. Bralce vabimo, da si na spletni strani ergowell.obrt.si ogledajo tudi druga poročila in rezultate projekta ter številne članke, videovsebine, praktične napotke in informacije o zdravju, ergonomiji, varnosti in dobrem počutju pri delu.
Rezultati ergonomskih ocen v gostinstvu kažejo, da največjih tveganj za zdravje zaposlenih ne predstavlja en sam dejavnik, temveč preplet dolgotrajnega stanja, ponavljajočih se gibov, fizičnih obremenitev, hitrega delovnega tempa in časovnih pritiskov. K temu se pridružujejo še zdrsi, ureznine, opekline ter izpostavljenost vročini in čistilnim sredstvom.
ERGOWELL – od odpravljanja posledic k preprečevanju tveganj
Bolečine v križu in nogah, utrujenost, napetost v ramenih ali zapestjih so pri fizično zahtevnem delu pogosto prvi znaki, da so obremenitve prevelike ali trajajo predolgo. Če jih spregledamo, lahko postopoma vplivajo na zdravje zaposlenih, njihovo delovno sposobnost in tudi kakovost opravljenega dela.
Na te izzive odgovarja projekt ERGOWELL, ki ga izvaja Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Namen projekta je razviti celovit program za zdravje, ergonomijo in dobro počutje zaposlenih v obrtnih dejavnostih in malih podjetjih. Posebna pozornost je namenjena štirim dejavnostim: avtoprevozništvu, avtoserviserstvu, gostinstvu in frizerstvu.
Projekt spodbuja prehod od odzivanja na že nastale zdravstvene težave k njihovemu pravočasnemu preprečevanju. Med njegovimi dejavnostmi so usposabljanja in delavnice, ergonomsko prilagajanje delovnih mest, aktivni odmori, raztezne vaje, gradiva za promocijo zdravja, digitalna orodja, video in interaktivne vsebine ter pilotna uporaba nosljivih tehnologij za spremljanje gibanja, spanja in stresa. Pomemben del projekta je tudi podpora delodajalcem pri zgodnjem prepoznavanju tveganj in ustvarjanju preventivne kulture dela. Projekt je sofinanciran s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru javnega razpisa za obdobje 2026–2027. Več informacij je objavljenih na spletni strani projekta ERGOWELL.
Kaj kažejo ergonomske ocene v gostinstvu?
Gostinstvo je ena najbolj dinamičnih in fizično zahtevnih dejavnosti. Zaposleni so pri svojem delu izpostavljeni zelo različnim obremenitvam: veliko časa preživijo na nogah, pogosto hodijo, prenašajo bremena, izvajajo ponavljajoče se gibe in delajo v prisilnih telesnih držah. Hkrati so izpostavljeni vročini, pari, ostrim predmetom, mokrim tlom in čistilnim sredstvom.
Toda fizične obremenitve so le del zgodbe. Delo v gostinstvu pogosto zaznamujejo tudi hiter tempo, časovni pritiski, izmensko delo, sezonska nihanja ter neposreden stik z gosti. Ergonomske ocene zato potrjujejo, da je treba na varnost in zdravje zaposlenih gledati celovito.
Ko večino delovnika preživimo na nogah
Med najpomembnejšimi obremenitvami zaposlenih v gostinstvu so dolgotrajno stanje, pogosta hoja, ponavljajoči se gibi rok ter ročno prenašanje bremen. Temu se pridružujejo prisilne telesne drže, ki so lahko posledica višine delovnih površin, razporeditve opreme ali narave posameznega opravila.
Posamezna obremenitev sama po sebi morda še ne povzroča večjih težav. Te nastanejo predvsem takrat, ko se isti gibi in položaji ponavljajo več ur, dan za dnem, možnosti za počitek in spremembo položaja pa je malo.
Visoka intenzivnost dela in časovni pritiski tveganje še povečujejo. Posledice se lahko kažejo v mišično-kostnih težavah, utrujenosti in zmanjšani zbranosti.
Časovni pritisk je prav tako del ergonomije
Ko govorimo o ergonomiji v gostinstvu, ne smemo razmišljati samo o višini delovnega pulta ali pravilnem dvigovanju bremen. Pomembno vlogo ima tudi način organizacije dela.
Hiter delovni tempo, časovni pritiski, izmensko delo in stik z zahtevnimi strankami predstavljajo pomembne organizacijske in psihosocialne obremenitve. V času največje obremenitve lokala se lahko hkrati povečajo fizični napori, hitrost gibanja in potreba po opravljanju več nalog naenkrat.
Prav kombinacija različnih dejavnikov je tista, na katero je treba biti najbolj pozoren. Utrujen zaposleni pod časovnim pritiskom je lahko manj zbran, s tem pa se lahko poveča tudi možnost napak in poškodb.
Zdrsi, ureznine in opekline ostajajo pomembna tveganja
Vsakodnevna opravila v kuhinji, strežbi in drugih delih gostinskega obrata prinašajo tudi vrsto neposrednih nevarnosti. Med pomembnejšimi so zdrsi na mokrih tleh, ureznine pri delu z noži in drugo ostro opremo ter opekline zaradi vroče opreme, površin in hrane.
Prisotna so tudi fizikalna tveganja zaradi vročine, pare in hrupa, kemična tveganja zaradi uporabe čistilnih in dezinfekcijskih sredstev ter biološka tveganja, povezana z rokovanjem z živili.
V praksi zato pogosto največ pomenijo prav preprosti in dosledno izvedeni ukrepi: urejeno delovno mesto, hitro odstranjevanje razlitih tekočin, primerna protizdrsna obutev, varno ravnanje z noži in opremo, uporaba ustrezne osebne varovalne opreme ter upoštevanje higienskih postopkov.
Odmor naj bo priložnost za razbremenitev
Pri delu, ki zahteva večurno stanje, hojo in ponavljanje podobnih gibov, je pomembno telesu omogočiti tudi spremembo položaja. Kratki aktivni odmori lahko zaposlenim pomagajo razbremeniti mišice in sklepe.
Pomembno je tudi pravilno dvigovanje in prenašanje bremen ter prilagajanje delovnega položaja posameznemu opravilu. Če zaposleni večino delovnega dne opravlja enake naloge, je smiselno, kjer je to mogoče, razmisliti tudi o rotaciji nalog.
Ergonomija tako ni nujno povezana z velikimi investicijami. Pogosto lahko veliko dosežemo že z drugačno organizacijo dela, boljšo razporeditvijo opreme, primernimi delovnimi pripomočki in ozaveščenostjo zaposlenih. Priporočila iz ergonomskih ocen posebej poudarjajo pravilne tehnike dvigovanja in prenašanja bremen, prilagajanje delovnih položajev ter kratke aktivne odmore.
Veliko lahko naredijo tudi delodajalci
Delodajalec lahko tveganja pomembno zmanjša z izboljšanjem ergonomije delovnih mest, izbiro ustrezne delovne opreme ter organizacijo dela, ki zaposlenim omogoča zadostne odmore in, kjer je mogoče, rotacijo nalog.
Pomembna so tudi redna usposabljanja s področja ergonomije, varnega ravnanja z opremo, preprečevanja zdrsov ter pravilnega rokovanja s kemikalijami.
Posebno pozornost je smiselno nameniti kadrovskemu načrtovanju in zmanjševanju nepotrebnih časovnih pritiskov. Varnostni ukrepi imajo namreč pravi učinek le, če organizacija dela zaposlenim omogoča, da jih v praksi tudi izvajajo.
Največji učinek dosežemo s kombinacijo ukrepov
Glavno sporočilo ergonomskih ocen je jasno: tudi v gostinstvu največjega tveganja praviloma ne predstavlja en sam dejavnik, temveč njihova kombinacija.
Dolgotrajno stanje je bolj obremenjujoče, če ga spremljajo ponavljajoči se gibi in malo možnosti za počitek. Dvigovanje in prenašanje bremen je zahtevnejše, ko je zaposleni že utrujen. Možnost zdrsa, ureznine ali druge poškodbe pa se lahko poveča, kadar se zaradi polnega lokala in časovnega pritiska delo opravlja prehitro.
Zato izboljšanje varnosti in zdravja pri delu ne pomeni zgolj nakupa boljše opreme ali uvedbe dodatnega pravila. Potreben je usklajen pristop, ki povezuje ergonomsko urejena delovna mesta, dobro organizacijo dela, ustrezno opremo, usposobljene zaposlene in kulturo, v kateri imata zdravje in dobro počutje zaposlenih pomembno mesto.
Takšen pristop ne prispeva le k zmanjševanju poškodb in bolniških odsotnosti. Rezultati projekta ERGOWELL poudarjajo tudi povezavo z večjim zadovoljstvom zaposlenih, višjo kakovostjo storitev in dolgoročno uspešnostjo gostinskih organizacij.
Celotno Poročilo o rezultatih ergonomskih ocen za gostince je objavljeno med rezultati projekta ERGOWELL. Bralce vabimo, da si na spletni strani ergowell.obrt.si ogledajo tudi druga poročila in rezultate projekta ter številne članke, videovsebine, praktične napotke in informacije o zdravju, ergonomiji, varnosti in dobrem počutju pri delu.
