Objavljeno: 13. 05. 2026
Avtor: Dejan Peterlin
U.Z. 23.4.2026 – ČLANEK JE BIL OBJAVLJEN V REVIJI OBRTNIK PODJETNIK (maj 2026)
Med slovenskimi avtomehaniki, avtoprevozniki, gostinci in frizerji se že nekaj let tiho odvija proces, ki ga številke razkrivajo šele z zamikom: vse več zaposlenih preprosto ne zmore več vztrajati v ritmu dela. Bolniške odsotnosti naraščajo, trajajo dlje in se pogosteje ponavljajo. Kar je še nedavno veljalo za individualne zdravstvene težave, danes postaja jasen sistemski vzorec. V ospredju tega razvoja OZS, s projektom ERGOWELL, prvič poskuša problem nasloviti celovito – ne kot posledico, temveč kot proces, ki ga je mogoče upravljati.
Ko številke začnejo govoriti zgodbo
Podatki za obdobje 2020–2024 rišejo jasno sliko. V dejavnosti avtomehanikov se je število bolniških odsotnosti povečalo z 91,1 na 168,1 primera na 100 zaposlenih. V gostinstvu je frekvenca odsotnosti presegla 100 primerov na 100 zaposlenih, kar pomeni, da nekateri zaposleni izostanejo več kot enkrat letno. Stopnja bolniške odsotnosti dosega tudi do 6,2 %.
To niso več odstopanja, temveč trend. Trend, ki podjetjem jemlje delovno silo, povečuje stroške in postopno zmanjšuje njihovo konkurenčnost.
Najpogostejši razlog za odsotnost niso več akutne bolezni, temveč dolgotrajne poškodbe telesa. Bolečine v hrbtu, sklepih in mišicah – bolezni mišično-skeletnega sistema – predstavljajo jedro problema. Čeprav njihov delež v statistiki znaša med 0,61 % in 1,34 %, imajo eno ključno lastnost: trajajo dolgo in se vračajo. Skoraj polovica zaposlenih (46 %) kot glavni razlog odsotnosti navaja prav tovrstne bolečine. To pomeni, da delo samo postaja generator zdravstvenih težav.
Ko pogledamo bližje, postane jasno, da ne gre za en sam vzrok, temveč za kopičenje obremenitev. Anketiranci so kot najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost navajali »bolečine v hrbtu/sklepih«, kar 46%, sledile so poškodbe izven dela 20% in na tretjem mestu so bile poškodbe pri delu 13%. Posebej zgovoren je podatek o ključnih tveganjih, ki znatno vplivajo na zdravje in varnost frizerjev. Med najpomembnejšimi tveganji so resne obremenitve kože zaradi dolgotrajnega mokrega dela in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, kar vodi v dermatitis in druge kronične poškodbe kože. Prav tako obstaja visoko tveganje za pojav alergij zaradi prahu, senzibilizirajočih snovi in niklja v frizerskem orodju. Razkorak med tem, kar podjetja vedo, in tem, kar dejansko naredijo, je očiten.
ERGOWELL: poskus spremembe smeri
V tem kontekstu projekt ERGOWELL deluje kot prelomnica. Ne ponuja zgolj posameznih ukrepov, temveč poskuša spremeniti način razmišljanja. Namesto da podjetja reagirajo šele, ko zaposleni zbolijo, jih spodbuja k temu, da tveganja prepoznajo in zmanjšajo vnaprej. Program vključuje prilagoditve delovnih mest, izobraževanja, digitalna orodja in celo nosljive tehnologije, ki spremljajo zdravstveno stanje zaposlenih. Poseben poudarek je na preprostih, a učinkovitih spremembah – od aktivnih odmorov do drugačne organizacije dela.
Na OZS smo za vsako omenjeno gospodarsko dejavnost izdelali praktične kataloge za izbiro pripomočkov in organizacijskih ukrepov za zmanjšanje tveganj pri delu. Katalogi so usklajeni s kontrolnim seznamom za samooceno tveganja in ponujajo kombinacijo tehničnih rešitev ter organizacijskih standardov tako za vsako ciljno skupino posebej kot tudi za strokovne delavce za varnost in zdravje pri delu ter izvajalce usposabljanj.
Cilji so merljivi: do leta 2027 zmanjšati bolniške odsotnosti za 10 % in pojavnost bolečin za 8 %, hkrati pa vsaj polovico zaposlenih usposobiti za pravilno ergonomijo.
Bo sprememba dejansko možna?
Trenutni pristop podjetij je pretežno reaktiven, osredotočen na izpolnjevanje zakonskih obveznosti kjer je zdravje zaposlenih pogosto obravnavano kot strošek, ne kot investicija.
Zato ERGOWELL ni le projekt, temveč test – ali je mogoče v praksi uveljaviti preventivno kulturo dela. Uvaja paradigmatski premik k preventivi, kjer postane zdravje zaposlenih strateška kategorija upravljanja pri čemer so potencialni učinki zmanjšanje odsotnosti, povečanje produktivnosti in večja stabilnost kadrov. Če bo uspešen, lahko pomeni več kot zgolj manj bolniških odsotnosti: lahko postane model za preoblikovanje delovnih pogojev v celotnem sektorju malih in mikro podjetij. Če ne, bodo številke še naprej rasle – in z njimi tudi pritisk na gospodarstvo.
V okviru projekta vsako sredo, med 8. in 11. uro, zagotavljamo individualno svetovanje (VZD, ergonomija, psihologija dela) delodajalcem glede izvedbe in financiranja prilagoditev delovnih mest. Svetovanje zagotavlja in vodi strokovnjakinja mag. Željka Kutija (M: 041/ 822 – 838, E: zeljka.kutija@kadring.si).
Bodite tudi vi del te spremembe in sodelujte z nami pri projektu Ergowell. Več o projektu in projektnih aktivnostih pa na povezavi: https://www.ozs.si/o-zbornici/projekti/ergowell.
Med slovenskimi avtomehaniki, avtoprevozniki, gostinci in frizerji se že nekaj let tiho odvija proces, ki ga številke razkrivajo šele z zamikom: vse več zaposlenih preprosto ne zmore več vztrajati v ritmu dela. Bolniške odsotnosti naraščajo, trajajo dlje in se pogosteje ponavljajo. Kar je še nedavno veljalo za individualne zdravstvene težave, danes postaja jasen sistemski vzorec. V ospredju tega razvoja OZS, s projektom ERGOWELL, prvič poskuša problem nasloviti celovito – ne kot posledico, temveč kot proces, ki ga je mogoče upravljati.
Ko številke začnejo govoriti zgodbo
Podatki za obdobje 2020–2024 rišejo jasno sliko. V dejavnosti avtomehanikov se je število bolniških odsotnosti povečalo z 91,1 na 168,1 primera na 100 zaposlenih. V gostinstvu je frekvenca odsotnosti presegla 100 primerov na 100 zaposlenih, kar pomeni, da nekateri zaposleni izostanejo več kot enkrat letno. Stopnja bolniške odsotnosti dosega tudi do 6,2 %.
To niso več odstopanja, temveč trend. Trend, ki podjetjem jemlje delovno silo, povečuje stroške in postopno zmanjšuje njihovo konkurenčnost.
Najpogostejši razlog za odsotnost niso več akutne bolezni, temveč dolgotrajne poškodbe telesa. Bolečine v hrbtu, sklepih in mišicah – bolezni mišično-skeletnega sistema – predstavljajo jedro problema. Čeprav njihov delež v statistiki znaša med 0,61 % in 1,34 %, imajo eno ključno lastnost: trajajo dolgo in se vračajo. Skoraj polovica zaposlenih (46 %) kot glavni razlog odsotnosti navaja prav tovrstne bolečine. To pomeni, da delo samo postaja generator zdravstvenih težav.
Ko pogledamo bližje, postane jasno, da ne gre za en sam vzrok, temveč za kopičenje obremenitev. Anketiranci so kot najpogostejši vzroki za bolniško odsotnost navajali »bolečine v hrbtu/sklepih«, kar 46%, sledile so poškodbe izven dela 20% in na tretjem mestu so bile poškodbe pri delu 13%. Posebej zgovoren je podatek o ključnih tveganjih, ki znatno vplivajo na zdravje in varnost frizerjev. Med najpomembnejšimi tveganji so resne obremenitve kože zaradi dolgotrajnega mokrega dela in izpostavljenosti nevarnim kemikalijam, kar vodi v dermatitis in druge kronične poškodbe kože. Prav tako obstaja visoko tveganje za pojav alergij zaradi prahu, senzibilizirajočih snovi in niklja v frizerskem orodju. Razkorak med tem, kar podjetja vedo, in tem, kar dejansko naredijo, je očiten.
ERGOWELL: poskus spremembe smeri
V tem kontekstu projekt ERGOWELL deluje kot prelomnica. Ne ponuja zgolj posameznih ukrepov, temveč poskuša spremeniti način razmišljanja. Namesto da podjetja reagirajo šele, ko zaposleni zbolijo, jih spodbuja k temu, da tveganja prepoznajo in zmanjšajo vnaprej. Program vključuje prilagoditve delovnih mest, izobraževanja, digitalna orodja in celo nosljive tehnologije, ki spremljajo zdravstveno stanje zaposlenih. Poseben poudarek je na preprostih, a učinkovitih spremembah – od aktivnih odmorov do drugačne organizacije dela.
Na OZS smo za vsako omenjeno gospodarsko dejavnost izdelali praktične kataloge za izbiro pripomočkov in organizacijskih ukrepov za zmanjšanje tveganj pri delu. Katalogi so usklajeni s kontrolnim seznamom za samooceno tveganja in ponujajo kombinacijo tehničnih rešitev ter organizacijskih standardov tako za vsako ciljno skupino posebej kot tudi za strokovne delavce za varnost in zdravje pri delu ter izvajalce usposabljanj.
Cilji so merljivi: do leta 2027 zmanjšati bolniške odsotnosti za 10 % in pojavnost bolečin za 8 %, hkrati pa vsaj polovico zaposlenih usposobiti za pravilno ergonomijo.
Bo sprememba dejansko možna?
Trenutni pristop podjetij je pretežno reaktiven, osredotočen na izpolnjevanje zakonskih obveznosti kjer je zdravje zaposlenih pogosto obravnavano kot strošek, ne kot investicija.
Zato ERGOWELL ni le projekt, temveč test – ali je mogoče v praksi uveljaviti preventivno kulturo dela. Uvaja paradigmatski premik k preventivi, kjer postane zdravje zaposlenih strateška kategorija upravljanja pri čemer so potencialni učinki zmanjšanje odsotnosti, povečanje produktivnosti in večja stabilnost kadrov. Če bo uspešen, lahko pomeni več kot zgolj manj bolniških odsotnosti: lahko postane model za preoblikovanje delovnih pogojev v celotnem sektorju malih in mikro podjetij. Če ne, bodo številke še naprej rasle – in z njimi tudi pritisk na gospodarstvo.
V okviru projekta vsako sredo, med 8. in 11. uro, zagotavljamo individualno svetovanje (VZD, ergonomija, psihologija dela) delodajalcem glede izvedbe in financiranja prilagoditev delovnih mest. Svetovanje zagotavlja in vodi strokovnjakinja mag. Željka Kutija (M: 041/ 822 – 838, E: zeljka.kutija@kadring.si).
Bodite tudi vi del te spremembe in sodelujte z nami pri projektu Ergowell. Več o projektu in projektnih aktivnostih pa na povezavi: https://www.ozs.si/o-zbornici/projekti/ergowell.
